Knjižnica REČI v kontekstu regeneracije stanovanjskih sosesk

Marsikje so soseske na slabem glasu. Zaznamuje jih zanemarjenost, brezposelnost, kriminal, meščanom zbujajo občutek strahu in prebivalci imajo le eno skupno željo – odseliti se. Slovenske soseske na srečo niso take, v glavnem so čisto prijetne za bivanje, le sem in tja nekoliko prazne v smislu vezi med člani lokalne skupnosti in v smislu javnega življenja ter javnih prostorov v soseski. To ni nič posebnega, to se s časom zgodi mnogim soseskam. Tako kot se spreminja družba, se spreminja tudi način bivanja v soseskah. In zgolj bivanje v soseskah ni več zadosten temelj, na katerem bi lahko utemeljili občutek lokalne skupnosti. Potrebno je več, recimo zgodbe, okrog katerih se oblikujejo skupnosti in povežejo stanovalci. Knjižnica REČI je ena takih zgodb, ki omogoča povezovanje članov lokalnih skupnosti. Družboslovci bi rekli, da omogoča razvoj socialnega kapitala. Vendar se socialni kapital le redko razvije sam od sebe kar tako, zgolj zaradi bivanja v isti soseski. KR, locirana v Domu skupnosti v soseski pa predstavlja novo družbeno in prostorsko infrastrukturo, okrog katere se lahko splete novo družbeno omrežje prebivalcev soseske. KR kot storitev omogoča transformacijo socialnega kapitala v obliki skupnosti prebivalcev, ki sodeluje, v funkcionalno storitev v obliki souporabe. Souporaba v obliki KR doprinese k bivanju v ekonomskem smislu – izposoja REČI je cenejša od nakupa, ekološkem smislu – souporaba zmanjša število REČI ter prihrani naravne resurse, in družbenem smislu – taki projekti imajo potencial za ustvarjanje delovnih mestna ravni lokalne skupnosti. Hkrati Knjižnica REČi omogoča, da damo naše resurse na kup, in si jih delimo. In pomislite, kako velik je lahko ta kup, če damo nanj nekaj svojih REČI vsi.

Knjižica REČI razvija vezi med posamezniki, ki se do sedaj morda niso vključevali v lokalno skupnost, hkrati pa storitve kot so KR doprinesejo k ugledu in privlačnosti sosesk. Razvoj vezi med člani lokalne skupnosti pa ne moremo načrtovati od zgoraj, proces lahko samo spodbujamo, in razvoj novih storitev je način spodbujanja vezi med prebivalci. Vendar gre pri Knjižnici za večplastno oblikovanje novih vezi, na primer vezi med različnimi institucijami, regionalnimi, občinskimi, lokalnimi, vezi med nevladnimi organizacijami, različnimi ustvarjalnimi skupnostmi ter lokalnimi prebivalci. Ker pa gre za projekt, ki temelji na sodelovanju lokalne skupnosti, zato mora biti ta vključena že v proces razvoja projekta.

Projektu KR je za soseske bolj pomemben, kot se zdi na prvi pogled. Gre za pilotni projekt novega načina sodelovanja institucij, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti. Razvoj novih načinov sodelovanj pa je na ravni sosesk ključen. Posebnost slovenskih sosesk je individualno lastništvo stanovanj. Stanovalci so praviloma tudi lastniki stanovanj, zato k regeneraciji sosesk ni mogoče pristopiti brez intenzivnega vključevanja lokalnih prebivalcev. S tem pa nimamo veliko izkušenj, česar se zavedamo. Prav zato je to navedeno tudi v veljavnih strokovnih podlagah (Sociološki del) Občinskega prostorskega načrta MOL, kjer je izpostavljeno priporočilo k aktivnemu vključevanju lokalnih prebivalcev v prenovo velikih “modernističnih” stanovanjskih sosesk ter spodbujanje iniciative in odgovornosti lokalnih prebivalcev. Projekti, kot so Knjižnica REČI omogočajo razvoj novih načinov sodelovanja med institucijami, novih vezi med institucijami in prebivalci, hkrati pa pozitivno vplivajo na stopnjo zaupanja med vsem vključenimi. Torej ne gre le za deljenje resursov, v obliki REČI, med prebivalci, ampak tudi za deljenje resursov med javnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in prebivalci soseske. In z besedo resursi merimo na široko – v mislih imamo resurse kot so znanje, čas, ustvarjalnost, denar, prostori, ustvarjalnost, lokalno družbeno omrežje, in tako naprej. Ti resursi so lahko za regeneracijo sosesk veliko bolj pomembni od malte in opek, saj slovenske soseske sploh niso slabe, nekatere so zgrajene prav zgledno, zato veliko bolj potrebujejo družbeno in ekonomsko regeneracijo, kot pa fizično. Ker pa Slovenija še nima vzpostavljene politike regeneracije stanovanjskih sosesk, so pilotni projekti, ki predstavljajo nekakšno malo šolo sodelovanja med lokalnimi prebivalci, nevladnim sektorjem in javnimi inštitucijami izjemnega pomena, iz katerega se lahko naučimo veliko uporabnih zadev za oblikovanje politike prenove sosesk. Ta pa bo slej ko prej nujna, saj se soseske starajo.

Aidan Cerar


Deprecated: Function get_magic_quotes_gpc() is deprecated in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/formatting.php on line 2443

Notice: compact(): Undefined variable: limits in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/class-wp-comment-query.php on line 853

Notice: compact(): Undefined variable: groupby in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/class-wp-comment-query.php on line 853