Naraščajoč trend souporabe v svetu “Če zaupaš, pridobiš”

Živeti enostavneje, naravi prijaznejše, finančno pametnejše, bolj povezano s skupnostjo in predvsem počasneje. Vredote, ki so danes spet vse bolj žive. Skupinsko vrtnarjenje, souporaba delovnih prostorov, izmenjave oblek in kolesarjenje z mestnimi kolesi, so le nekatere izmed aktivnosti v mozaiku novih ekonomij, ki v središče postavljajo dobro človeka in skupnosti.

Z zmanjšanjem kupne moči, se v Ameriki in Evropi kaže trend, da ljudje iz varčevalcev, ki so hranili denar, da so si lahko vse zagotovili sami, postajajo souporabniki dobrin, ki jih kupujejo ali najemajo skupaj. S tem privarčujejo denar in obenem postanejo del skupnosti. Pri tem je ključna valuta izmenjave zaupanje v sočloveka in želja, da se s skupninskim delovanjem soustvarja prijaznejši svet. 
Predvsem družbeni mediji so omogočili, da se ljudje, ki imajo česa preveč, lahko hitreje kot kdajkoli prej povežejo s tistimi, ki to potrebujejo. Na Facebooku lahko skoraj vsak dan vidiš obvestilo prijatelja, ki ponuja v najem stanovanje, išče prevoz do Maribora ali nujno potrebuje križno žago za sobotna popravila. In takoj se oglasi nekdo, ki napiše, da posodi želen predmet ali nudi prevoz, sicer pa množica deli sporočilo naprej, da čim prej doseže tistega, ki bi mu ta informacija koristila. 
S časom in naraščajočo potrebo ljudi po tovrstnem povezovanju je vzlilo že kup iniciativ in projektov katerih namen je na različnih področjih ponuditi podporo prakso souporabe.

Fizične izposojevalnice

Vzporedno z razvojem spletnih platform, pa se v Evropi (Nemčija, Avstrija, Velika Britanija in Avstrija) ustanavljajo tudi fizične knjižnice reči, ki so med lokalnimi prebivalci vse bolj priljubljene.

Najbolj znana in priljubljena knjižnica reči je Leila v Berlinu, ki ima danes prek 500 članov in v kateri si lahko le-ti izposodijo najrazličnejše izdelke: od orodij za domača popravila, otroške športne opreme, gospodinjskih aparatov in pripomočkov za prirejanje dogodkov in še številne druge predmete, ki jih uporabniki zapišejo na listo želja, da jih knjižnica priskrbi. V skladu z vrednotami kulture souporabe je Leila odprto kodno zasnovana in ponuja veščine in dokumente prosto na uporabo vsem, ki želijo implementirati podoben koncept. Med drugim brezplačno deli računalniški program za evidenco stvari in vodenje evidence članstva ter korake (poslovni načrt in konkretne aktivnosti v fazi vzpostavitve), ki jim je potrebno slediti, da se knjižnica čim bolj hitro in kakovostno vzpostavi ter čim hitreje začne poslovati brez zunanje finančne podpore.

Knjižnice običajno delujejo po principu, da je pogoj za članstvo, da oseba ob včlanitvi prinese vsaj en izdelek z liste želja, nato pa posluje po klasičnem knjižničnem principu članarin in zamudnin ter kavcij, ki se vlagajo za najem vrednejših izdelkov.

Kultura souporabe v Sloveniji vse bolj razvita

Ob razcvetu krize je bilo mnogokrat izrečeno, da gre predvsem za krizo vrednot. Vendar pestro alternativno ekonomsko dogajanje kaže, da ljudje še vedno znajo vzpostavljati odnose zaupanja in v časih, ko je denarja manj, spet spletajo skupnosti, ki pomagajo boljše zaživeti. Tudi pri nas, je namreč že vzklilo kup iniciativ in projektov katerih namen je na različnih področjih ponuditi podporo praksi souporabe.

Slovenski portal bolha.com, s hčerinsko platformo podarimo.si vse od začetka gospodarske krize beleži skokovito rast oglasov in nakupov iz druge roke ter skok povpraševanja po podarjenih izdelkih (vir: bolha.com, 2014). Ljudje s ciljem zagotavljanja enake kakovosti življenja, ki so jo imeli pred krizo iščejo načine, da si z zagotavljanjem izdelkov iz druge roke vzdržujejo standard, obenem pa se z vse širšo uporabo poprej rabljenih izdelkov in modnostjo naredi-si-sam (DIY) kulture v družbi razbija mit, da so izdelki iz druge roke nekaj sramotnega, neuglednega, ampak celo nasprotno – s podaljševanjem življenjskega cikla izdelkov – izkazuješ okoljsko odgovornost. Imeti “izdelek z zgodbo” postaja modni trend in ne zgolj način kako kakovostneje preživeti v krizi, ko je denarja vedno manj.

Številni mladi Slovenci s pridom uporabljajo portal couchsurfing.org, ki omogoča, da si potovalci medsebojno nudijo brezplačne nočitve. Na airbnb.com in campinmygarden.com pa ljudje širom sveta za dostopne cene oddajajo in najemajo stanovanja in vrtove za kampiranje. Za vse, ki pa bi radi utrip mest spoznali na bolj pristen način, pa se lahko prek različnih portalov kot je npr. getyourguide.com povežejo z domačini, ki jim dogajanje približajo na oseben način, povsem drugačen od klasičnih množičnih turističnih tur.

Ljubljana je kot ena izmed prvih prestolnic dobila kolesarsko mrežo javnih koles, iniciativa souporabe avtomobilov pa zaradi nefleksibilnosti zavarovalnic kljub poskusom še ni zaživela.

Vse bolj se zopet cenijo lokalni, unikatni, pogosto reciklirani in ročno narejeni izdelki. Artish in Art market v Ljubljani sta sejma, ki omogočita, da enkrat mesečno različni ustvarjalci dobijo možnost, predstavitve potencialnim kupcem, pri tem pa jim ni treba plačevati dragih celomesečnih najemnim za najem trgovin.

Tudi hrana se vse pogosteje kupuje direktno pri pridelovalcih, pri tem pa se izključuje posrednike z visokimi maržami (Trženjski monitor, 2014). Tako so danes zeleni zabojčki in mlekomati po Sloveniji že dodobra uveljavljen način kupovanja ekološko pridelane hrane lokalnih kmetov.

Park Tabor v Ljubljani poleti zaživi z garažnimi razprodajami, simpatični projekt pa je tudi Zelemenjava, ki hobi vrtičkarje spodbuja, da si medsebojno izmenjujejo svoje pridelke. Ena najnovejših lokalizacij iniciative “Food is free”, pa Slovence nagovarja, da presežke iz domačega vrta podeli s sosedi. Za tiste želne znanja pa so tu še Knjigobežnice, nadgrajene z mini hiškami, v katere odložiš prebrano knjigo in jo zamenjaš za drugo.

Medtem, ko je z odpuščanjem naraslo število samozaposlenih, ljudje vse več delajo od doma, tudi zato, ker si ne morejo privoščiti lastne pisarne. Zaradi potrebe po nadaljni profesionalni izmenjavi pa so se najprej v San Franciscu in New Yorku, malce kasneje pa tudi v Evropi začeli vzpostavljati t.i. coworking prostori v katerih najemajo mize samozaposleni ustvarjalci različnih profilov in sodelajo drug ob drugem ter si izmenjujejo znanja in izkušnje. V zadnjih treh letih se je coworking kultura razvila v Kinu Šiška, Kreativni coni Šiška, v Hekovniku in Španskih borcih, coworking kultura pa počasi navdušuje tudi prebivalce drugih slovenskih mest, Ljubljana pa je februarja 2014 dobila tudi prvi slovenski kreativni center Poligon, ki temelji na coworking metodi dela.

Vzporedno s coworkingom pa se vse bolj uveljavlja tudi crowdfunding ali množično financiranje, ki talentiranim, a kreditno nesposobnim podjetnikom omogoča, da svoj inovativni koncept predstavljajo na portalih kot je npr. Kickstarter in kjer jim ljudje v obliki nagrad omogočijo zbrati zagonska sredstva za izvedbo projektov.

Bistvena privlačnost vseh teh izmenjav in skrivnost zakaj so tako uspešne pa je, da ponujajo edinstvena, bolj osebna doživetja, ki smo jih v svetu generične globalizacije za par desetletij pozabili, danes pa jih zopet vse bolj cenimo.

Eva Perčič


Deprecated: Function get_magic_quotes_gpc() is deprecated in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/formatting.php on line 2443

Notice: compact(): Undefined variable: limits in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/class-wp-comment-query.php on line 853

Notice: compact(): Undefined variable: groupby in /home/knjizn57/public_html/wp-includes/class-wp-comment-query.php on line 853